Ujela sem se v past!

Ujela sem se v past!

Nekaj malega sem vam o Bibi že povedala. A pozabila sem omeniti, da je tale moja žverca prava neroda.. tako sva žal kar pogosto pri veterinarju, ki pa je vse prej kot Bibin prijatelj ??

Bil je eden tistih peklensko vročih poletnih dni, ko imaš šele zvečer voljo oditi iz hiše in ravno takrat me je klicala mama, naj pridem nazaj, saj Biba negibno leži. Ko sem prišla domov sem jo postavila na noge in ugotovila kje tiči problem -zadnja tačka. Nanjo ni mogla stopiti in bila je rahlo otečena. Vendar brez sledi krvi ali rane.

Ni se mi zdelo tako hudo, da bi morala ponoči klicati dežurno ambulanto. Zato sva počakali vse do jutra. Imeli pa sva še eno smolo. Ravno tisti teden je bila ekipa najinega veterinarja odsotna zaradi izobraževanja in priznam, da sem bila zelo prestrašena in nezaupljiva, kam naj se obrnem.

Po nasvetih drugih sva se odpravili v ambulanto Gombač na Belvederju. In na srečo naleteli na zelo prijaznega veterinarja.

Prvo, kar so na pregledu ugotovili, je bila zelo visoka vročina – kar 39.5 stopinj Celzija. Nato so tačko pobrili, da so videli kaj se dogaja in bila je cela rdeča, iz česar so sklepali, da je zagnojena. Ker je mucka zelo plašna in niso vedeli za kaj gre, so jo morali za kratek čas uspavati in slikati tačko. Rentgenska slika ni pokazala nobenih poškodb kosti, videlo pa se je, da je nekaj med kostmi in to je bil gnoj. Ko je tačko stisnil .. nebom delila z vami, sem odšla ven, ker je bil pogled na to grozen in sem skoraj bruhala. Biba hvala bogu ni bila pri zavesti. Moje srce se je trgalo na koščke v čakalnici, ker sem prvič videla Bibo tako krhko in nemočno. Čeprav je bil to že njen tretji večji poseg. (Več v nadalnjih vsebinah 😉 ) Po pregledu krvi, infuziji in čiščenju zagnojene tačke, sem bila poklicana v ambulanto in doktor mi je povedal, da se je mucka ujela v past! Past, ki jo je nekdo nastavil, ne vem s kakšnim namenom.

Bila sem jezna, ker svoji princeski ne privoščim trpljenja, ki ga je dajala skozi. Še cel dan je bila omotična in dva dni je potrebovala, da je sprejela obvezo na tački. Naslednjih 10 dni je morala piti antibiotike. Nato so stvari končno šle na bolje. Zdaj je tačka kot nova. Jaz pa sem zelo hvaležna za lepo oskrbo, ki sva jo bili deležni, saj je bil odhod k neznanemu veterinarju stres tako zame, kot zanjo.

No takole je Biba uživala v poletnih dneh pred hišo s povito tačko.

Mačji pozdrav do naslednjič!
Deborah & Biba