Surova hrana: moja izkušnja v praksi

Surova hrana: moja izkušnja v praksi

Najprej nekaj teorije

Mačke so mesojede živali, katerih sorodniki v naravi jedo izključno surovo hrano – meso plena, ki ga ulovijo. Presnova domače mačke je enaka divjim, zato je logično, da je tudi njim najbolj naravna hrana surovo meso. Večina bolezni izhaja iz prebavil, kot posledica vnesene hrane, zato tudi mačke tukaj niso izjema. Vsekakor ni vseeno s čim jo hranite. Pri prehrani s surovo hrano naj bi bile največje opazne razlike pri zdravju in čistoči ustne votline, boljši prebavi, lepši dlaki, doseganju optimalne telesne mase in boljšemu počutju. Pa je temu res tako?

Kakšne so izkušnje v praksi?

Zadnji mesec Bibo uvajam na pretežno surovo hrano, s tem mislim surovo meso (piščančje, puranje, goveje in svinjsko) ter tuno iz konzerve (ker je to njena najljubša jed). Zraven ima vedno na voljo mačje brikete (ki se jih redko dotakne). Približno vsak drugi dan ji dajem tudi priboljške. Kupujem vedno različne, da malo testirava, kaj ji je všeč. Dobi jih preko igre, najraje jih lovi in si jih podaja, na koncu poje.

No pa se vrnimo k surovi hrani.. z uvajanjem ni bilo nobenega dela, ker je bila Biba presrečna in sem prav za prav z muko porabila še zadnje konzerve mačje hrane. 

Zakaj sem se za to potezo odločila? 
Po izobrazbi sem dietetičarka in zelo dobro razumem deklaracije na hrani. Jasno mi je bilo, da mačka v naravi tega ni jedla. Tako, kot nam škodijo vse umetne snovi, jih tudi živalsko telo ne prepozna. V mačji hrani, ki je cenovno dostopna vsakemu, je le malo pravega mesa/ribe. Biba je bila do nedavnega neješča in suhljata. Marsikdo je vprašal če je mladič. No, danes temu ni več tako. Za svojo muco želim le najboljše, predvsem pa, da bo z mano čiiiiim dlje, zato sem sklenila ukrepati.

Biba se je v celoti spremenila!

Sprva je dobila apetit, ni postala požrešna, vendar z veseljem poje vse, kar dobi. Postopoma je pridobila na (kilo)gramih in zdaj izgleda veliko lepše. Dlaka ji manj odpada (ne vem, če je to naključje ali ima veze s prehrano), postala je bolj mirna in družabna. Vsi domači smo opaziti pozitivne spremembe na njenem obnašanju/počutju. Lahko rečem, da se je izboljšalo tako njeno fizično kot mentalno zdravje. 

Zaenkrat sem z vami delila izkušnje po komaj mesecu dni. Zato obljubim, da bom čez čas napisala nov blog o nadaljnjih izkušnjah.

Mačji pozdrav do prihodnjič
Biba in Deborah