Odločitev ni bila lahka …

Odločitev ni bila lahka …

V prejšnjem blogu sem pisala o tem, kaj narediti, če si muca zlomi zobek. Kako sem to ugotovila in kako reagirala, si lahko preberete tukaj. Zdaj pa je čas, da povem zgodbo naprej …

Odločitev o posegu definitivno ni bila lahka. Zavedala sem se, da bom s tem zavedno vplivala na njeno življenje. In res nič ni težjega, kot ko si želiš narediti najboljše, a ne moreš vedet kako se bo izšlo. Cele dneve sem razmišljala, delila svoje dvome z drugimi in brala o tem. Izbrala sem opcijo, ki je bila varnejša oziroma sigurnejša. Opcijo, h kateri se je nagibala tudi sama veterinarka.

Izbrala sem …

… odstranitev zlomljenega zobka. Poseg ni zahteven, zato ga je lahko opravil osebni veterinar. Kot prvi plus je ta, da Bibi ni bilo potrebno na dolgo vožnjo v Ljubljano. Posega nisem izbrala, ker je bil cenejši, ampak zato, ker je varnejši. Verjetnost, da bi se “plombica” primila je bila majhna. Zagotovo pa nebi bila dolgoročna rešitev. Bibo bi za vedno priklenila na mesečne preglede in ponovne posege. In vsi vemo, da narkoza ni najboljša. Tako specialistka, kot osebni veterinar, sta mi zagotovila, da bo Biba živela normalno naprej.

Nastopil je dan, ko sem jo ob 8:30 pustila pri veterinarju in nestrpno čakala 16. uro, da me pokličejo. Ko sem prišla, je bila Biba v ogrevani kletki in še vedno pod vplivom narkoze. Kako mucka takrat izgleda? Čisto preprosto – tako kot da bi bila zadeta ?.

Pomembno!

Ko mucke uspavajo pod narkozo, za nekaj časa izgubijo sposobnost termoregulacije (uravnavanja telesne temperature). Zato morajo biti tisti dan na toplem, ob radiatorju in lahko pokrite. Dokler so v veterinarski oskrbi, jih imajo v kletkah, ležijo na dekicah in so ogrevane s toplotno žarnico. Priznam pa, da mi je bilo zelo hudo videt Bibo v kletki, stisnjeno v kot in čisto prestrašeno. Ampak v tem primeru se je to zgodilo le enkrat in drugi dan je bila kot nova.

Med posegom so ji očistili tudi zobe in na mestu odstranitve ni bilo videti ničesar, samo dlesen. Brez rane in krvi.

Biba lahko zdaj ponovno normalno jè in lovi. Edina anomalija je vizualne narave – včasih ko zapre usta, se ji ustnica zatakne za spodnji zobek. Ona se tega ne zaveda, jaz jo popravim, če le opazim. Ampak to se ne dogaja pogosto.

Zdaj ko je vse to za nama, sem vesela za to odločitev. ? Upam, da bo moja izkušnja pomagala tudi drugim!

Biba & Deborah ?