Iskanje “Blue Tabby Point” mucke in obisk mačkarne Bell Arden

Iskanje “Blue Tabby Point” mucke in obisk mačkarne Bell Arden

Dragi naši bralci,

živahno poletje je za nami in vsi se vračamo v ustaljene smernice z bistveno več časa za pisanje blogov iz moje strani in njihovo branje iz vaše.

Z vami bi rada delila svojo dooolgo pričakovano dogodivščino in vam v sledečih blogih predstavila novo Loving Paw zvezdo Bloom Bell Arden!

Da ne bodo blogi predolgi in nezanimivi bom celotno zgodbo razdelila na več zapisov, ki jih boste lahko prebrali tekom septembra ?.

Dobrodošla Bloom!

Kot iz naših instagram profilov že veste, se nam je pridružila mala kepica. Za tem stoji eno celo leto dela in iskanja.

Vse skupaj se je začelo tako, da sem si zamislila barvo muce, ki si jo želim. No, iskreno, sem jo našla na instagramu ??‍♀️. Nisem imela pojma, kako se tej barvi uradno reče.

Iskanje se je pričelo …

Kontaktirala sem punco iz instagrama, ki pa mi več kot očitno ni želela dati nobenih podatkov. Rekla je, da je to mucko dobila pri enih ljudeh, ki ne vzrejajo več in da se sploh ne spomni, kdo so bili. Yeah, seveda …

No … Hitro sem ugotovila samo to, da takih muck ne vzrejajo v Sloveniji. Najprej sem izbrskala nekaj spletnih strani (kot je pri nas Bolha) iz Nemčije, Avstrije, Italije in po njih iz slikic iskala mucko. Kontaktirala sem preko 100 prodajalcev in nisem našla prave.

Med vsemi temi so bile tudi nekatere mačkarne in nato se je moje brskanje usmerijo v iskanje mačkarn s kratkodlakimi britankami. Z neštetimi ljudmi sem govorila o tej barvi in iskala pravo ime, ampak prav vsak mi je dal drugačno informacijo. Da ne omenjam, kako nesramni so bili določeni ljudje, češ da taka barva sploh ne obstaja, da je slika, katero sem jim kazala popolnoma preurejena in nerealna. Ampak nič me no ustavilo, kljub temu, da so minevali meseci.

Največjo pomoč sem nato našla ravno pri eni gospe iz slovenske skupine Ljubitelji kratkodlakih britank na Facebooku. Le ta mi je pomagala, da sva skupaj izbrskali ime barve in mi predlagala mačkarno pri kateri sem nato zares našla kar sem želela. Sibila, če bereš – HVALA!

Našla, kar sem iskala

Na strani mačkarne sem med vsemi tisočimi slikami mačk takoj zagledala samico Keshu Bell Arden in si rekla “točno to iščem!”

Kontaktirala sem gospo Koppiovo in ji povedala, da si neizmerno želim njenega mladička, takega kot je njena samica Keshu. Naletela sem na izjemno prijazno osebo! Poslala mi je več slik njenih samic, samcev in preteklih mladičev, ampak sva kar ostali pri Keshu … to je bila ljubezen na prvi pogled!

Keshu v tistem trenutku (to je bil februar 2019) ni imela mladičkov in prav tako ni bila breja. Je pa vzrediteljica planirala parjenje in leglo prav takih mladičkov. Mladička sem kar takoj rezervirala, čeprav niti približno še ni obstajal.

V nadaljnjih mesecih mi je gospa vseskozi poročala, kdaj je dala Keshu pariti. Takoj, ko je zvedela, da je breja in ko so se mladički skotili, mi je pošiljala videje in slikice male Bloom, ki je bila edina Blue Tabby Point samička v leglu.

Začetek julija se morala plačati avans za muco v vrednosti 300€, da sem si jo rezervirala.

Neučakana

Priznam, da so se ti meseci vlekli v nedogled in da je bil v meni vseskozi prisoten strah “kaj če me zafrkne” – ker je bil moj prvi nakup mačke na tako veliko razdaljo.

Seveda pa se je vse lepo izteklo in sva že mesec prej imeli dorečen datum, kdaj pridem na Slovaško.

Pot na Slovaško

Tako sva se v nedeljo, 25. avgusta, z mamo odpravili proti Trenčinu. Glede na Google maps navigacijo naju je čakalo 7 ur vožnje, ki pa so se spremenile v 10 ur s postanki. Tako vzhičena in neučakana verjetno še nikoli nisem bila, haha.

Na poti sva si pogledali prelepo Bratislavo in upam, da bom kdaj imela več časa na voljo v tem mestu.

Naključje ali ne, zraven garažne hiše kjer sva parkirali (pa nisva meli pojma kje sva haha) je bil “cat coffee” ? Nikoli še nisem bila v taki kavarnici in res je enkratna izkušnja. Mucke so tam popolnoma udomačene, sproščene, hodijo od ljudi do ljudi in posedajo po različnih stolih, kavčih, mačjih drevesih in stenskih policah. Ja, pravi mačji raj!

Ob 19h sva prispeli v Trenčin, se namestili v penzijonu in naročili večerjo. Večerni sprehod pod gradom je bil veličasten! Če me je kaj očaralo na Slovaškem, so to njihovi gradovi!

A moram omenit, da celo noč nisem spala od vhičenosti? ? A veš tisti občutek, ko se zjutraj zbudiš v hotelu in komaj čakaš bogat samopostrežni zajtrk? Njamsi. No, jaz sem ga kar preskočla in preganjala mamo, da se odpraviva po muco, hehe.

Prispeli sva pred hišo

Ko sva prispeli na naslov je pred nama stala velika hiša sredi nekoliko bolj modernega/novejšega naselja tega starega mesta. Na vratih naju je pričakala nasmejana in prijazna Andrea, ki naju je pospremila v hišo – oziroma, bolje rečeno: dejanski mačji raj ?.

Kamorkoli sem se obrnila so bile mačke: na tleh, na omarah, na policah, na kavču, stopnicah, … VSEPOVSOD.

Ko sem že mislila “uooou, koliko mačk” naju je pospremila v sobo za mačke, kjer je bilo še enkrat toliko mačk! Neverjetno. Moj um ni dohajal tega, kar so oči vidle ?. Andrea je mucam dala jest in vse so tekle k skledam. No, razen ene … a uganeš katere? ?

Kako je Bloom reagirala na najin prihod, dolgo vožnjo, nov dom in Bibo ? Vse to boš izvedel/a naslednjič ?.

Pozdravček,
Deborah, Biba in Bloom ?